V primeru popolnega zaprtja družbe bi po majskih napovedih UMAR-ja letošnji upad BDP-ja lahko znašal tudi več kot 15 %.¹

Vlada ob spomladanski ustavitvi javnega življenja ni dovolj pogumno ukrepala z neposredno podporo podjetjem in večjo pomočjo posameznikom.² Denarne pomoči niso bili deležni vsi, vsaj ne v enaki meri. Po eni strani se je vlada očitno želela prikupiti določenim, medtem ko je druge zanemarjala.³ V drugem valu epidemije se neugoden položaj mnogih lahko še dodatno poslabša, saj bodo vsi, ki so bili med zadnjim zaprtjem potisnjeni na rob, sedaj potisnjeni čez njega.⁴

Dolg seznam preteklih ukrepov pomoči, s katerim se vlada rada pohvali, lahko realistično ocenimo šele, ko dozdajšnjo fiskalno injekcijo primerjamo z vrednostjo predvidenega upada BDP: od skupno 5 milijard težkih vladnih paketov⁵ se je ljudem in gospodarstvu do zdaj steklo “zgolj” dodatnih 1,5 milijard evrov sredstev⁶, 15 % upad BDP pa bi pomenil upad v znesku skoraj sedmih milijard! V računico ne gre šteti še dvomilijardne poroštvene sheme, saj posojila niso zares fiskalna injekcija, ker jih bo potrebno nekoč vrniti. Glede na to, kako slabo pripravljena je bila shema, ki še do danes ni zares zaživela, se postavlja vprašanje, kakšen delež poroštev bo dejansko sploh unovčen.⁷

Na podlagi tega lahko zaključimo, da dosedanji in tudi načrtovani vladni ukrepi ne bodo dovolj, da bi nas obvarovali pred porastom brezposelnosti in množičnem propadanju manjših podjetij, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva. Tisti, ki preživijo, pa bodo izpostavljeni mrhovinarstvu tujih investicijskih skladov.

Vladno neukrepanje je še toliko bolj zaskrbljujoče in nerazumljivo, ko vidimo, da so sredstva za ukrepanje že na voljo, saj se je država letos zadolžila za kar 6 milijard evrov, od tega pred osmimi dnevi za še dodatno milijardo.⁸

Rešilno bilko vlada vidi v evropskih milijardah, a tu gre opozoriti, da bodo te prispele prepozno in jih bo premalo, da bi z njimi preprečili škodo, ki bo ob dodatni poglobitvi recesije lahko nastala v zelo kratkem času.⁹ Ker vlada nima konkretne nacionalne razvojne strategije je veliko večja verjetnost, da bo dokončna izbira projektov, katerim bodo evropske milijarde namenjene, podvržena parcialnim interesom posameznih prijaviteljev glede na vpliv, ki ga ti imajo na odločanje vlade.

Val propadanja podjetij, odpuščanj in gmotnih stisk je potrebno z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti, za kar potrebujemo pogumnejše in smiselno umeščene ekonomske ukrepe, ki bodo upoštevali potrebe vseh prebivalcev in celotnega gospodarstva ter ne zgolj posameznih interesnih skupin z največjim političnim vplivom.

Dodaten javni dolg kot posledica večje državne potrošnje bomo zaradi hitrejšega gospodarskega okrevanja v prihodnje mnogo lažje odplačevali, kot bi ga, če se danes odločimo za neukrepanje in nepotrebno ter škodljivo varčevanje. Takšnega mnenja so tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega finančnega sklada, ki jih je po več kot desetletju zagovarjanja varčevalne politike vendarle srečala pamet in so pred kratkim povsem obrnili ploščo: prt.si/varcevanjejeumrlo

Zato Pirati vladi predlagamo naslednje ukrepe:

Neposredna denarna pomoč malim in srednje velikim podjetjem s kritjem stroškov, predvsem obveznosti do dobaviteljev.

Uvedbo začasnega moratorija na najemnine in podaljšanje ukrepa moratorija na odplačevanje posojil ter razširitev obeh ukrepov tako na podjetja kot tudi na prebivalstvo.

Uvedbo kriznega temeljnega dohodka¹⁰, s katerim bi poleg preprečitve upada potrošnje širokemu krogu prebivalstva olajšali stisko zaradi izpada dohodka in nedostopnosti nekaterih javnih storitev, subvencionirane prehrane itd.

Razširitev svetovalne skupine za pripravo ekonomskih ukrepov in imenovanje novega vodje, saj je neodvisnost delovanja skupine pod taktirko Mateja Lahovnika močno vprašljiva.¹¹

Oblikovanje nacionalne razvojne strategije z vključitvijo predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti, socialnih partnerjev in raziskovalnih ustanov, ki bo z jasnimi razvojnimi prioritetami in naborom potrebnih strukturnih reform za izboljšanje porabe javnega denarja začrtala pot k razvojnemu preboju Slovenije. Temu se mora nato prilagoditi državni načrt porabe evropskih sredstev. Prednost mora imeti vsebina predlogov, ne usmerjenost ali moč predlagateljev.

Pospešitev digitalizacije in ukrepov za prehod v učinkovito informacijsko družbo. Potrebno je vzpostaviti enostavne in učinkovite elektronske storitve državne uprave, poenostaviti postopke pridobivanja osebnih dokumentov, dovoljenj in registracij gospodarskih družb, vzpostaviti sistem za enostavno uporabo elektronskih potrdil in podpisov. Prav tako pa ustvariti informacijsko okolje, ki bo spodbujalo razvoj in izgradnjo sodobnih informacijskih omrežij, in okolje, ki bo omogočalo nastanek in razvoj visokotehnoloških podjetij.

Izvzem podjetij, ki dobičke odvajajo v davčne oaze, in omejitev skupne višine sredstev posameznim lastnikom, da bi tako preprečili zlorabo sredstev prek slamnatih podjetij in fiktivnih računov.¹²

Iskanje mednarodnih zavezništev v okviru EU za uvedbo skupnih evroobveznic, s katerimi bi se vse države članice EU lahko zadolževale po veliko ugodnejših obrestnih merah.¹³

¹ prt.si/UMARmaj2020
² prt.si/paketkipomoci
³ prt.si/otrocinadnu
prt.si/projektvida
prt.si/protikoronskipaketi
prt.si/MFporaba
prt.si/shematezave
prt.si/novamilijarda
prt.si/dogovorES
¹⁰ prt.si/KTD2
¹¹ prt.si/nadminister
¹² prt.si/porostva2