Podpiramo pobudo za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka, s katero je društvo Humanitarček zbralo že več kot 7 tisoč podpisov v tednu dni in jo z današnjim dnem predaja pristojnim organom, a z zbiranjem podpisov nadaljuje!

Svoj podpis lahko oddate tukaj: prt.si/humanitarcekVD

Prostovoljci in nevladne organizacije že vrsto let opozarjajo na stisko starostnikov in posameznikov na robu družbe, na katere pristojni pozabljajo.

Varstveni dodatek je namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem obdobju. Do prejemanja so upravičene osebe, ki si materialne varnosti same niso zmožne zagotoviti zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva. S pomočjo dodatka lahko krijejo stroške vzdrževanja gospodinjstva ali nadomeščanja trajnih potrošnih dobrin, ni pa namenjen zagotavljanju sproti nastajajočih minimalnih življenjskih potreb.¹

V primeru vdovelega starostnika varstveni dodatek predstavlja znesek, ki posameznika loči do 591,20 EUR, torej minimalnega zneska, ki naj bi omogočal normalno življenje. A seveda temu v praksi nikakor ni tako. Družba, v kateri tisoče starostnikov, ki so celo življenje delali, nečloveško životari za vsakomesečno preživetje, ni uspešna. Trenutna pandemija teh problemov nikakor ni ustvarila, temveč je njihovo brutalnost zgolj še podžgala.

Na pragu revščine po navedbah Humanitarčka v Sloveniji živi 92.000 starejših od 60. let, od katerih 22.600 prejema varstveni dodatek, kar predstavlja le 24,6 % posameznikov, ki nujno potrebujejo pomoč države: prt.si/revscinastarejsih

Do leta 2012, ko se je socialno zakonodajo popolnoma nesmotrno prevetrilo, so bili starostniki s pokojnino pod minimalnim pragom preživetja upravičeni do »starostne« oz. »državne« pokojnine, ki je predstavljala avtomatizirano kompenzacijo do praga preživetja in vsaj teoretičnega izhoda iz revščine. Ob spremembi so bile omenjene in tudi druge pokojnine, ki niso izvirale iz plačil v pokojninsko blagajno, izključene in premeščene med socialne transferje, ki se financirajo iz socialne blagajne ter za njihovo pridobitev veljajo popolnoma enaki pogoji kot za preostale socialne prejemke. Tako morajo posamezniki, ki ne prejemajo niti minimalne pokojnine, sedaj sami oddati vlogo za pomoč, ki jim je pred spremembo avtomatično pripadala.²

Predvsem v času pandemije Covid–19, ko je ustavljeno obratovanja javnega prevoza, kar starejšim otežuje dostop tudi do drugih osnovnih javnih storitev, je omejeno tudi delovanje ustanov, kjer je na voljo dokumentacija posameznikom brez dostopa do spleta. Prav tako pa je zahteva po fizični oddaji potrebne dokumentacije v popolnem nasprotju z zapiranjem javnega življenja in ukrepi za zaščito najbolj ogroženih pred koronavirusom.

Avtomatizacija varstvenega dodatka predstavlja majhen, a izredno pomemben korak k zmanjševanju revščine med starostniki in k zagotavljanju osnovne podlage za dostojanstveno starost.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo avtomatizacijo tudi vse druge pomoči, kot so otroški dodatek, dodatek za velike družine, starševska nadomestila itd., ter stremeti k vzpostavitvi države, ki bo po uradni dolžnosti proaktivno skrbela za pravice ter od državljanov ne bo neprestano zahtevala samostojnega lotevanja nesmiselnih birokratskih postopkov.

Osebno dostojanstvo, socialna varnost in družbena vključenost so temeljne človekove pravice, ki jih je država dolžna zagotavljati. Pomoč ljudem na robu preživetja ne sme ostati zgolj na plečih nevladnih organizacij.

Vir fotografije: Humanitarček

¹ prt.si/vardod
² prt.si/ZSVarPre