Piratski evroposlanci glasovali zoper predlog skupne evropske kmetijske politike
Piratski evroposlanci so glasovali zoper predlog skupne evropske kmetijske politike, saj ta ohranja okoljsko nevzdržne oblike kmetijstva, uničuje malega kmeta in evropski denar pretaka v žepe tajkunov.
Skoraj 40 % vsega proračuna EU je namenjenega skupni kmetijski politiki, od tega sta približno dve tretjini namenjeni zgolj subvencijam.¹
A pri sedanji ureditvi ima največjo prednost pri dodeljevanju subvencij predvsem velikost kmetij. 80 % proračuna skupne kmetijske politike gre v roke zgolj 20 % kmetom.² Res je, da večje kmetije pridelajo več, a sistem je nesorazmerno nagnjen k dajanju prednosti zelo velikim pridelovalcem in tajkunom.³
Zato so majhni kmetovalci, ki predstavljajo veliko večino vseh v EU, še večji delež pa v Sloveniji, podvrženi nevarnosti, da jih večji proizvajalci z mnogo nižjimi cenami in večjo pogajalsko močjo v odnosu do trgovcev povsem izrinejo.
Tako naravnana kmetijska politika ima svojo ceno, ki se pričenja kazati. Letos so slovenski kmetje zavrgli na stotine ton svojega pridelka, ki ga niso mogli prodati, saj jim odkupne cene, mizerno nizke ravno zaradi premoči tujih uvoznikov, niso omogočale niti kritja osnovnih stroškov.⁴
Industrijsko kmetijstvo ima tudi velike negativne posledice na okolje, predvsem z izpusti toplogrednega metana in dušikovih oksidov, zastrupljanjem podtalnice s pesticidi in uničevanjem biodiverzitete.⁵
Skupna kmetijska politika se mora držati svojega namena; zagotavljanje kakovostne, cenovno dostopne hrane, ki ne bo pretirano obremenjevala okolja, ter podpiranje kmeta na krilih novih tehnologij in pridelovalnih tehnik.
Ena izmed največjih ovir pri prehodu na lokalno pridelano hrano z nižjo škodo okolju pa so subvencije, ki jih EU namenja fosilnogorivnim korporacijam, saj te omogočajo izredno nizko ceno transporta hrane iz oddaljenih regij in tako pritlehno prispevajo k uničevanju nacionalne samooskrbe in malega kmeta. Te subvencije bi morali ukiniti in jih preusmeriti v lokalno pridelavo hrane.⁶
Piratski evroposlanci se zavzemajo za preusmeritev večjega deleža subvencij k manjšim pridelovalcem, ter za varovanje okolja, obrambo pred sušami, dobrobit živali in večje financiranje trajnostnih oblik kmetijstva.
Pripravili pa so tudi ustrezne varovalke zoper zlorabe in kanalizacijo sredstev v roke oligarhom. Ukrepi, ki jih predlagajo, so predvsem večja transparentnost lastništva in vzpostavitev zgornje meje dodeljevanja sredstev na posamezne lastnike. Tako bi oligarhi, kot sta na primer madžarski in češki premier Viktor Orbán⁷ in Andrej Babiš⁸, izgubili možnost neupravičenega črpanja sredstev z razbitjem lastništva na stotine podjetij.
Celotna izjava piratskih evroposlancev: prt.si/euppCAP
Kmetijsko politiko tako poskušamo naravnati v razvoj novih in širitev obstoječih trajnostnih oblik kmetijstva. Malim kmetom je nujno z delovanjem na evropskem nivoju zagotoviti ustrezna sredstva in možnosti dodatnega izobraževanja, da se bodo lahko lažje lotevali okolju prijaznejših načinov zatiranja škodljivcev in bolezni.
Subvencije bi sicer lahko usmerili tudi v rabo in razvoj tehnologij gojenja rastlin brez rabe tal; hidro-, akva- in aeroponiko. Te tehnike omogočajo gojenje pridelkov skozi celotno leto, s čimer se zmanjša potreba po uvozu zaradi sezonskih nihanj in izkoristek površin, ki sicer niso primerne za klasično kmetijstvo.⁹
V Sloveniji je smiselno male kmetovalce spodbujati k združevanju in skupnem nastopu na trgu prek zadrug ali organizacij proizvajalcev (OP), da bi ti lahko bolj učinkovito kmetovali, lažje prodajali svoje izdelke in imeli več moči napram trgovcem.¹⁰
Pošteno bi morali označevati blago, pridelano in predelano v Sloveniji. Tako bi se lahko razločevalo, kateri prehranski produkti na trgovskih policah so dejansko zrasli na slovenskih poljih. Pogost je namreč uvoz osnovnih kmetijskih surovin iz drugih držav, predelava teh pa se izvrši v Sloveniji – tako končno blago dobi status slovenskega porekla, ki to ni.¹¹
Pomemben korak bi storili tudi s spremembo Pravilnika za gojenje konoplje, ki je popolnoma zastarel in kmetovalcem ne dopušča pridelave konoplje, ki bi lahko konkurirala tujim. Slovenske kmetije bi lahko z butično ponudbo vrhunske in kvalitetno pridelane konoplje konkurirale na globalnem trgu, a jim mora zakonodaja to najprej omogočiti z odpravo nesmiselnih ovir in dvigom standardov na raven vodilnih držav na tem področju.¹²
Tistim, ki se želijo ukvarjati s pridelavo hrane, moramo to omogočiti še s čim lažjimi pogoji pridobitve statusa kmeta in podporo, na primer z nižjim komunalnim prispevkom za gradnjo kmetijskih poslopij.¹³
Še večji korak v zmanjšanju odvisnosti tako kmeta kot kupca od trgovca pa bi lahko naredili z vzpostavitvijo platforme za direktno naročanje. Ta bi morala biti brezplačna in prosto dostopna, nudila pa bi možnost enostavne prodaje neposredno strankam.
P. S. Ali prepoznate traktor na fotografiji?
² prt.si/nepravicnostsubvencij
⁹ A Review On The Science Of Growing Crops Without Soil, Hussain (2014)
¹⁰ Support for Farmers' Cooperatives-Final Report, Bijman et al. (2012)