Iskrene čestitke Tadeju Pogačarju za zmago na Tour de Francu in današnji etapi. Čestitke Primožu Rogliču za skorajšnjo zmago in vsem slovenskim kolesarjem za odlične predstave.

V luči porajanja Slovenije kot kolesarske velesile naj trendom sledi tudi naša infrastruktura in zakonodaja. Zato predlagamo paket kolesarskih reform, ki omogočajo pospešen razvoj kolesarstva pri nas in prijaznejši odnos zakona in izvršujočih organov do človeka.

Prva stvar potrebna za začetek kolesarjenja je seveda kolo. V Veliki Britaniji, Italiji in še kje so že v veljavi sistemi subvencij pri nakupu kolesa, podobnega pa bi lahko uvedli tudi pri nas. Zagotovljena bi lahko bila subvencija do določene višine, obenem pa še državno poroštvo, ki bi omogočalo nakup kolesa z brezobrestnimi krediti.¹

Ob takih predlogih se seveda takoj odpre vprašanje financiranja, a ko govorimo o kolesarstvu, je bistveno v glavi imeti izkušnje države, v kateri je kolesarstvo najbolj razvito – Danske. Po njihovih ugotovitvah vsak kilometer, prevožen s kolesom namesto z avtom, družbi privarčuje 1.34 €, pri tem pa niti niso upoštevali časa iskanja parkirišča in hitrosti vožnje z avtom pod 50 km/h, ki je v mestih stalnica, tako da je potencialen družbeni dobiček od kolesarjenja še večji!

Potem, ko že imamo kolo, ga moramo nekje tudi peljati. Slovenska kolesarska infrastruktura se zadnje čase sicer kar razvija, a prostora za napredek imamo še ogromno. Kakor na Danskem bi gradili kolesarske superceste. Za deloma že zgrajenih 750 km kolesarskih supercest Danci načrtujejo ceno 295 milijonov evrov, analiza stroškov in prihodkov pa kaže, da je skupna vrednost pozitivnih učinkov v višini 765 milijonov. Kolesarske superceste so tako med petimi najprofitabilnejšimi danskimi infrastrukturnimi projekti. Nujno pa je, da za gradnjo teh skrbi tudi država, saj je največji pozitivni učinek ravno na njeno blagajno.²

S kolesarskimi supercestami bi bil urejen velik del poti za tiste, ki se vozijo po cesti. Za gorske kolesarje pa bi bil pri nas potreben poseg v zakonodajo. Gorsko kolesarstvo pri nas je pravno precej bolj omejeno kot v podobnih evropskih državah, oz. je kar splošno prepovedano, z nekaj izjemami. V drugih državah, kjer je v splošnem kolesarjenje v naravnem  okolju dovoljeno, lahko najdemo nekaj ureditev, ki so primerne tudi za Slovenijo. Med njimi je samostojno odločanje uprav parkov o ureditvi vožnje na področju njihovih parkov, ki jo uporabljajo v Franciji. Ključno pa je, da se v osnovi dovoli gorsko kolesarstvo, nato pa za vožnjo zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine prepoveduje posamezne dele.³

Spremembe zakonodaje so potrebne tudi pri drugih vidikih kolesarjenja. Ob primerni vidljivosti in razmerah bi morala biti dovoljena vožnja vzporedna vožnja kolesarjev. Skupino večih kolesarjev se večinoma da mnogo hitreje prehiteti, če vozijo vštric, kot pa če bi vozili drug za drugim.⁴

Nesorazmerno je tudi kaznovanje in način testiranja vožnje pod vplivom. Vožnja pod vplivom je trenutno približno izenačena za motorizirane voznike in kolesarje (300 - 1200 €). Jasno pa je, da je avtomobil za vse udeležence veliko nevarnejše prevozno sredstvo, ki ne zahteva ne lastnega ravnotežja, ne moči za stopanje na gas. Tudi v tem primeru dobro prakso lahko najdemo na Danskem, kjer policija kolesarjem ne da alkotesta, temveč le ugotavljajo zmožnost varne vožnje. V kolikor presodijo, da niste zmožni vožnje v ravni črti in po zakonih, pa vas doleti veliko umerjenejša kazen v višini 200 €.⁵

Ker mora kazen biti vzgojna, bi se po Nizozemcih lahko zgledovali pri preganjanju vožnje brez luči. Ko nizozemska policija ustavi kolesarja brez luči, poleg kazni ponavadi prejmejo tudi kolesarske luči, s katerimi lahko nato varno in zakonito nadaljujejo svojo pot. Tovrsten odnos je sigurno primernejši od naše situacije, kjer se kaznovani kolesar pač sprehodi, dokler ga policija več ne vidi in se nato, neosvetljen, odpelje do doma.

Na področju kolesarstva je sicer prostora še za mnogo pozitivnih sprememb, a z naštetimi bi pripravili vsaj osnovno podlago za olajšanje pridobitve kolesa, zagotavljanje površin za vožnjo in uravnovešanje sorazmernosti zakonov.

¹ prt.si/kolsubvencije

² prt.si/costbenefit

³ Turno kolesarstvo in zakonodaja, Luka Mejač, 2016

prt.si/vzporednavoznja

prt.si/kolesdanska