Dunajski teroristični napad skušajo v evropskih organih izrabiti za večji nadzor in omejevanje svobode na svetovnem spletu.

Namen predloga o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin je razviden že iz samega imena. A osnutek je zastavljen tako, da lahko besedo teroristične kar izpustimo in ostane le še predlog o preprečevanju razširjanja spletnih vsebin.

To je v nasprotju s svobodo govora, svobodo informacij in zaščito osebnih podatkov.

Da bi bil predlog lahko sprejemljiv, so nujne naslednje spremembe;

Definicija terorističnih vsebin mora biti ozka in točno zastavljena, kajti v nasprotnem primeru se prehitro zgodi, da pod definicijo terorizma naenkrat padejo tudi medijsko-poročevalne, novinarske, raziskovalne in izobraževalne vsebine, ki bi morale biti izvzete.

Obvezna sita naloženih vsebin so nesprejemljiva! Avtomatično odstranjevanje vsebin ogroža prost pretok tudi nespornih informacij in s tem pravice do obveščenosti. Prav tako bi zaradi kulturnih in lingvističnih razlik lahko prihajalo do napak pri odstranjevanju vsebin, s čimer bi bil kršen 11. člen Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.¹ Obvezen splošni nadzor nad vsemi uporabniškimi vsebinami je tudi v nasprotju z Direktivo o elektronskem poslovanju (2000/31/EC)² in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov³, zavrnjen pa je bil tudi na Evropskem sodišču.⁴

Nujna varovalka pri mednarodnih zahtevkih za odstranitev vsebin bi moralo biti tudi zagotovilo, da le-te lahko izdajajo le neodvisni organi. Obravnava zahtevkov mora potekati prek sodnega sodelovanja vseh držav članic, s čimer bi se lahko poskrbelo za spoštovanje ustavnega reda vseh držav in zaščite svobode govora.

Trenutni predlog predvideva enourni rok za odstranitev vsebin, ki je nesorazmeren in hkrati nezadosten, da bi gostiteljem vsebin omogočal pridobitev predhodne sodne odločitve, kar je še posebej problematično v kombinaciji z astronomskimi kaznimi, ki so predvidene. Posebej na udaru bi bila mala podjetja, ki nimajo sredstev za tako ažurno ukrepanje. Namesto enournega roka bi veljalo uporabiti klasično dikcijo “ravnati brez nepotrebnih zadržkov”, tako bi velika podjetja vseeno lahko brisala v roku ure, mala pa takoj, ko bi to bilo možno.

Brez navedenih sprememb je predlog le dodaten napad na državljane Evropske unije in v posmeh vsem tistim, ki so zaradi terorizma utrpeli izgube.

Svetu EU pa je bil le nekaj dni po napadih na Dunaju v obravnavo poslan še predlog Resolucije o enkripciji, ki predvideva možnost vpogleda organov pregona v kriptirane zasebne komunikacije evropskih državljanov.⁵ Sprejetje takšnega predloga bi bilo v nasprotju z 12. členom deklaracije o človekovih pravicah, ki nevmešavanje v zasebno življenje in dopisovanje določa kot temeljno človekovo pravico, poseg v njo pa je poseg v zasebnost in dostojanstvo vsakega posameznika.⁶

Ljudje morajo imeti možnost proste uporabe aplikacij in storitev, ki jim omogočajo zasebnost pri komuniciranju. Omejevanje te pravice v imenu boja proti terorizmu je neupravičeno, nesorazmerno in neučinkovito, saj si teroristi vedno lahko priskrbijo lastne načine za medsebojno komuniciranje, ki jih oblasti ne morejo imeti pod nadzorom.

Široka definicija terorizma omogoča tudi vrsto zlorab in poseganja v zasebnost posameznikov, ki niso povezani s terorizmom.

Evropsko zakonodajo se skuša približati tisti v ZDA, zaradi katere je Evropsko sodišče julija podjetjem prepovedalo prenos osebnih podatkov brez soglasja Evropejcev na strežnike v tej državi.⁷

¹ prt.si/ltpEU

² prt.si/DEP

³ prt.si/gdpr

⁴ Scarlet extended (C 70/10), Netlog/Sabam (C 360/10)

prt.si/antienkripcija

prt.si/dekclovprav

prt.si/konecvohunjenja